Kmetije so v preteklosti zasedale večji del podeželja. Brez strojne mehanizacije je bila učinkovitost dela na kmetiji precej manjša, zato se je moralo ročnega dela za isto količino pridelane hrane udeležiti bistveno več ljudi. Zato je bila večina kmetij manjših, tiste večje pa so morale imeti precej več delavcev, če so hoteli narediti zastavljene cilje. Veliko dela je zahtevala tudi skrb za delovno živino, ki je prevažala vozove, orala na poljih in pomagala pri drugih dejavnostih. Kljub trdemu delu in pomanjkanju časa pa se je vedno našel čas tudi za lepotno urejanje okolice kmetij.

Prihod motorjev na notranje zgorevanje je naenkrat spremenil doktrine dela, ki so veljale več stoletij prej. Kosilnica, motorna žaga in zlasti traktorji so bistveno olajšali in pohitrili veliko opravil na kmetiji. Pri košnji trave je kmalu kosilnica na motorni pogon popolnoma prevzela glavnino dela. Z njo je lahko en človek v celem dnevu pokosil toliko, kot skupina 30 ali več koscev. Še danes je motorna kosilnica eden ključnih pripomočkov, ki jih imajo vse kmetije za košnjo krmne trave. 

Pri čiščenju težko dostopnih predelov okoli njiv in hiše pa je še bolj prav prišla motorna kosa. Z lahkim dvotaktnim motorjem, zapakiranem v ergonomsko oblikovani nahrbtnik, ponuja motorna kosa visoko moč košnje, a obenem udobno delovanje, ki lahko traja precej dlje od navadne kosilnice na nitko s togim ročajem. Te imajo namreč motor na koncu ročaja in ga je potrebno ves čas nositi v roki. Zato so roke v tem primeru zelo obremenjene, saj se morajo stalno obračati, na njih pa se prenašajo tudi tresljaji motorja, ki še dodatno povzročajo utrujenost mišic in bolečine v sklepih. Dobra motorna kosa za profesionalce je zato vselej nahrbtna. Največ jih uporabljajo kmetje za košnjo senožeti, kjer so nakloni zelo veliki in je po tleh velika količina kamenja.

Kategorije: Splošno