Posteljni okviri in ležišča so na voljo v nekaterih standardnih dimenzijah, ki zelo jasno sporočajo, katere mere lahko pričakujemo. Za enojne postelje se uporabljajo ležišča z dimenzijami 90×200 ali 100×200, to pa je tudi točna izmera samega ležišča. A na te številke se lahko zanašamo le pri izbiri ležišč in posteljnih okvirov, medtem ko posteljnina sledi drugim meram, navezuje se namreč na dimenzije odeje, ki mora biti seveda večja od samega ležišča.
Prešita odeja 200×200 torej ni dovolj velika za zakonsko posteljo, čeprav bi s svojimi dimenzijami prekrila celotno površino takšnega ležišča. Dopustiti moramo nekaj dodatnih centimetrov, da se lahko pod odejo udobno uležemo, poleg tega se pri premikanju skozi noč hitro zgodi, da premajhna odeja kam zaide in ostanemo odkriti. Tako je prešita odeja 200×200 primerna za francoske postelje, ki po širini merijo 140 cm, v nekaterih primerih pa jih lahko uporabljamo celo na enojnih posteljah, čeprav so lahko tudi prevelike. Na manjših posteljah bo prešita odeja 200×200 že v napoto, tako da ne bomo mogli izkoristiti prednosti takšne opreme, čeprav bi se morda zdelo, da večja odeja v vsakem primeru ponuja dodatno udobje in toplino.
Nekateri kosi posteljnine so vseeno lahko nekoliko večji. To je recimo pregrinjalo za posteljo, 200×200 je v tem primeru dokaj majhna dimenzija, ki spet odgovarja predvsem francoskim posteljam v izmeri 140×200 cm. Tudi za okvire s širino 160 cm je lahko pregrinjalo za posteljo 200×200 še vedno ustrezno, čeprav za takšne postelje bolj priporočamo dimenzijo 220×200. Ko pa imamo opravka z velikimi zakonskimi posteljami, se lahko brez skrbi odločimo tudi za večje pregrinjalo za posteljo – 200×200 je v tem primeru premajhna dimenzija, širina naj bo kakšnih 260 cm. Seveda pri pregrinjalih dimenzije niso tako kritične, čeprav je seveda prav tako pomembno, da odgovarjajo postelji.
