Izpit za motor je, v primerjavi z izpitom za avto, še nekoliko zahtevnejši za pridobitev. Od motorista se namreč pričakuje ustrezna spretnost vožnje, ki pa je mnogo bolj odvisna tudi od fizične pripravljenosti voznika motorja. Poznajo se tudi ustrezni refleksi v nenadnih spremembah vožnje. Motoristi so že sami po sebi ena najbolj ranljivih skupin v cestnem prometu, zato je za njihovo varnost posvečenega precej truda. Avtošole imajo tako za motoriste daljše programe, že samo napredovanje po stopnjah moči motorjev pa je bolj postopno, zlasti za mlade motoriste. Cena za izpit za motor je vsekakor višja kot za izpit za avto, ker sta pri učenju vožnje udeleženi dve vozili (poleg kandidata z motorjem še inštruktor, ki vozi za njim v avtomobilu), dražje je tudi zavarovanje, itd.

V primerjavi z izpitom za avto ima trening vožnje za motor večji poudarek na spretnostni vožnji, ki se izvaja na posebnih poligonih. Lokalni center varne vožnje je pogosto lokacija spretnostne vožnje, imajo pa nekatere večje avtošole tudi svoje poligone za začetno učenje spretnosti na motorju. Vsekakor pa mora vsak novopečeni motorist v roku dveh let po opravljenem izpitu obiskati center varne vožnje in tam opraviti poseben spretnostni trening, tokrat s svojim vozilom. Namen teh treningov vožnje, ki jih organizira center varne vožnje, je učenje pravilnih reakcij v še bolj specifičnih pogojih, na primer pri zanašanju. Priprava na izpit za motor ne obsega teh lekcij, ker takrat voznik še ni dovolj motorično spreten, da bi povsem obvladal motor, hkrati pa bi bila ponazoritev nekaterih ekstremnih situacij težko izvedljiva in zelo nevarna na pravem asfaltu. Na poligonih varne vožnje pa je na mestih, kjer treniramo obvladovanje vozila pri zdrsih, posebna plast površine z manj oprijema. Tam lahko zdrs dosežemo pri veliko nižjih hitrostih in tako varno vadimo naš odziv nanje.

Kategorije: Splošno