Kaj gre pričakovati pri transportu tovora preko državnih meja? Morda čisto nič, lahko pa da bo prišlo do nekaterih zapletov in stroškov. Vse je odvisno od okoliščin, predvsem od tega, za katere meje pravzaprav gre, pa tudi za vrsto tovora in namen prevoza. Vajeni smo že, da lahko za osebno rabo znotraj Evropske unije prevažamo praktično kakršen koli tovor, pa na nobeni meji ne bomo naleteli na posebne carinske postopke, medtem ko se večji tovorni transport z mednarodnimi prevozi sooča povsem drugače. V poštev namreč pridejo drugi postopki, predvsem postupak 42, ki zadeva uvoz iz tretjih držav.

Postupak 42 označuje carinski postopek, pri katerem se izognemo plačilu davka na dodano vrednost pri prevozu državnih meja v državah, ki so vključene v enotno gospodarsko skupnost. V Evropski uniji to pomeni, da lahko uvažamo tovor iz tretjih držav, postupak 42 pa omogoča, da davek plačamo le v ciljni državi. Na to moramo biti pozorni, če organiziramo mednarodne prevoze – postupak 42 namreč ne velja samodejno, treba bo izpolniti ustrezno dokumentacijo. Poleg tega ne gre za rešitev, ki bi nas povsem oprostila stroškov, saj postupak 42 še vedno zahteva plačilo carinskih pristojbin in stroškov carinskih postopkov, poleg tega je treba davek na dodano vrednost v vsakem primeru plačati, ko prispe tovor v ciljno državo. Vsekakor pa postupak 42 olajša prehode drugih državnih meja med vstopno in ciljno državo, kar je tudi namen tega postopka.

Pri prevozu tovora preko državnih meja moramo biti sicer pozorni še na nekatere druge specifike. Pravzaprav postanejo vse obveznosti nekoliko bolj zapletene, že nakladanje in razkladanje ter skladiščenje tovora, na primer. V vsakem primeru se splača takšne prevoze dobro načrtovati in oblikovati optimalno rešitev, po možnosti v sodelovanju z izkušenimi logističnimi strokovnjaki, ki se dobro spoznajo na tovorjenje preko državnih meja in na obveznosti, ki pri tem nastanejo.

Kategorije: Splošno